Uspeh prvega Ironmana v Sloveniji tudi s pomočjo mladih
Ključen delež pri izvedbi projekta sta dodali tudi UP in UŠZP.
Prvi slovenski triatlon I FEEL SLOVENIA IRONMAN 70.3 Slovenian Istria je odlično uspel, kar so potrdili vsi prisotni - tekmovalci, gledalci in prireditelji. Ključen delež pri uspešni izvedbi projekta temu sta imeli tudi Univerza na Primorskem in Univerzitetna športna zveza Primorske, ki sta že od meseca maja pomagali organizatorjem s strokovnimi kadri, s prostovoljci, z uporabo prostorov in tudi materialnimi sredstvi.
Ves program triatlona Ironman je že od ranih jutranjih uri tekel kot namazan in prvi tekmovalci so se točno ob predvideni 8. uri pognali v morje s koprske mestne plaže. 1400 triatloncev in 57 članov štafet je v skupina po pet v nekajsekundnem razmiku zabredlo v vodo, neverjetna množica gledalcev pa jih je spodbujala z nabito polne plaže.
Na 1900 metrov dolgi trikotni progi plavalnega dela triatlona je plavalce pričakala veličastna vodna zavesa luškega vlačilca, že v manj kot pol ure so prvi tekmovalci že priplavali nazaj iz Žusterne.
Če so triatlonci s plavalnim delom opravili brez težav, je bilo že na prehodu na kolesa bolj napet, potem pa je razgibana in kar zahtevna 90-kilometrska trasa zahtevala pravilno razporeditev moči.
Tekmovalce je po povratku v Koper čakal še najlepši del triatlona – povsem ravni tekaški del. Proga okrog starega mestnega jedra, naravnega parka Škocjanski zatok, obalni cesti od Kopra do Izole in nazaj je pritegnila veliko gledalcev, ki so glasno spodbujali 'finisherje'.
Veter tokrat ni oviral nastopajočih, valovanja ni bilo in zato je tekmovanje že od starta potekalo hitreje od pričakovanj. Prvi tekmovalec se je v cilju pojavil ob 12.12, zatem so si do 17.00, ko je bilo tekmovanja uradno konec, sledili še vsi preostali.
Prvega mesta se je v času 4:18:52 razveselil Poljak Michal Rajca, ki je za več kot 2 minuti prehitel drugouvrščenega Nemca Jakoba Hiendla, tretji pa je bil najboljši Slovenec Janez Klančnik s časom 4:22:01. V ženski konkurenci so bile Nemke premočne. Zmagala je Nemka Kristina Ziemons, ki je za pot porabila 4 ure in 52 minut, druga je Elena Illendisch, tretja pa Gaby Andres. Najboljša Slovenka Nataša Nakrst je bila na koncu osma.
Prava zmaga za organizatorje so bile besede pohvale tistih najbolj izkušenih tekmovalcev, ki so poudarili, da je bila že prva izvedba vrhunska. Tradicija odličnih slovenskih organizacij športnih prireditev je bila tako spoštovana, kar je bila skrita želja organizatorjev že od prvega dne.
Za posebno sladico je na koncu poskrbela Tina Maze, ki je pomagala pri podelitvi nagrad in priznanj najboljšim v posameznih kategorijah. Šele ko se je zmračilo, so se že od ranega jutra polne koprske ulice počasi začele prazniti. In tudi to je bila zmaga za organizatorje, saj je so domačini in obiskovalci iz vse države prireditev že vzeli za svojo. Prireditelji pa bi se radi zahvalili vsem – od predsednika države do zadnjega prostovoljca, ki so na kakršenkoli način pomagali pri izpeljavi nepozabnega dogodka.
Michal Rajca, zmagovalec triatlona: »Sem zelo zadovoljen, saj je bila proga, predvsem kolesarski del, kar težka. Morda se sedaj ne zdim preveč utrujen, ampak na kolesu sem res dal vse od sebe. Danes sem res letel, poleg tega je bil tekaški del zelo raven in lep. To je bil moj osebni rekord na polovičnih Ironmanih.«
Kristina Ziemons, zmagovalka med dekleti: »Sem zelo utrujena, saj je bil kolesarski del zame zelo naporen. Na tekaško progo sem zato prišla s povsem trdimi nogami, a se je potem s kilometri stanje popravilo. Rekla bi, da je bila organizacija odlična, tudi ljudje so nas vzpodbujali in navijali za nas kar iz restavracij in barov ob poti. Vidimo se naslednje leto.«
Janez Klančnik, skupno tretji: »Konkurenca je bila kar močna. Na progi nisem imel večjih težav. Plavanje je bilo v redu, poleg tega ni bilo valov. Kolo je bilo zaradi klancev kar izzivalno, a sem nekako uspel pravilno razporediti moči po celi trasi in mi na koncu ni zmanjkalo energije.«
Miro Kregar, en bolj znanih sloveskih 'Ironmanov' : »Tekma je bila hitra in res na visoki ravni. Sam nisem opazil nobenega kiksa. Vse je dobro označeno, okrepčevalnice postavljene na pravih mestih. Tudi ljudje na okrepčevalnicah so bili vešči svojega dela, kar ni ravno lahko pravilo. Mislim, da ima prireditev lepo prihodnost in da je še prostor za večje število udeležencev.«