Koncert ob 10. obletnici skladatelja Pavleta Merkùja: Tau ti' zeleni' poloze
Že 16. leto z vami SIMFONIC VOICES
Mednarodni koncertni cikel vokalne in instrumentalne glasbe ob 20. obletnici Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem
Koncert ob 10. obletnici skladatelja Pavleta Merkùja - Tau ti' zeleni' poloze
Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem organizira že 16. sezono mednarodni koncertni cikel vokalne in instrumentalne glasbe ''Simfonic voices'' v Kopru. Na petkovem koncertu, 17. januarja 2025, ob 20. uri se bodo v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru predstavili koprski zbori in se poklonili skladatelju Pavletu Merkùju ob 10. obletnici smrti. Sodelujoči zbori so v preteklosti intenzivno sodelovali s skladateljem. Njegova glasba je tako še danes stalen spremljevalec njihovih koncertov.
VSTOP NA KONCERT JE PROST. ZAŽELENI PROSTOVOLJNI PRISPEVKI.
Hvaležni smo Radiu Koper-Capodistria, ki bo dogodek arhivsko posnel in ga predvajal naslednji teden.
Pavle Merkù
Slovenec po prepričanju in ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji se je rodil v Trstu leta 1927 slovenskemu očetu in italijanski materi. V svoji izjemni razgledanosti se je približal različnim strokam, v katerih se je brez izjeme odlikoval s pomembnimi dosežki. Deloval je kot skladatelj, jezikoslovec, slovenist, etnomuzikolog, etimolog, publicist, kritik, esejist, raziskovalec, glasbeni urednik in pedagog. Merkujev skladateljski opus, tesno povezan z ohranitvijo in ovrednotenjem ljudskega izročila, je nepogrešljiv del slovenske sodobne glasbe, zaslovel pa je tudi po vsem svetu. Ustvarjal je za malodane vse glasbene sestave in zvrsti: solistična, komorna, simfonično-koncertna in vokalno-instrumentalna dela, samospeve in zbore. Napisal je tudi opero Kačji pastir, ki je bila prva slovenska opera s krstno izvedbo v takrat zelo obiskanem italijanskem tržaškem občinskem gledališču Verdi (1976). Izbiri besedil je kot jezikoslovec, dialektolog, ljubitelj ter govorec več jezikov in narečij posvečal posebno pozornost. Tudi vse etnomuzikološke raziskave so obogatile in obarvale njegovo izrazno paleto. Vedno je posebno mesto namenjal ljudski glasbi in tako izjemno prispeval k njenemu zbiranju in ohranjanju. Spoznaval jo je najprej kot raziskovalec, šele potem kot skladatelj. Sredi šestdesetih let 20. stoletja se je usmeril v zbiranje ljudskih pesmi pri Slovencih v Italiji, to pa je preraslo v zbiranje pripovedk, običajev, vraž in vsakršnega ljudskega blaga, ki ga je pozneje objavil v knjigi Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (1976). Med najvidnejšimi sadovi tega raziskovanja so številne skladbe, ki se opirajo na ljudsko osnovo in so izšle v zbirki Ljudske pesmi Slovencev v Italiji (1981). Poseben pomen imajo njegova jezikoslovna raziskovanja. Uredil, komentiral in objavil je Slovenska plemiška pisma družine Marenzi-Coraduzzi s konca 17. stoletja (1980), s katerimi je dokazal rabo slovenščine med tujim plemstvom na Slovenskem. Kot raziskovalec slovenskih osebnih in krajevnih lastnih imen pa je pomembno prispeval k razumevanju izvora slovenskih priimkov na jezikovnem zahodu Slovenije ter dokazovanju avtohtonega slovenskega porekla ljudi in krajev, ki danes pripadajo Italiji. Njegov skladateljski, raziskovalni in publicistični opus pomeni enega izmed vrhov slovenske ustvarjalnosti po drugi svetovni vojni. Nekatere njegove knjige se že uvrščajo med temeljna dela različnih strok, njegova ustvarjalnost in samozavestni nastop pa med neizbrisna znamenja slovenske kulturne navzočnosti v Trstu.
Začetki Mešani Mladinski pevski zbor Gimnazije Koper segajo v daljno leto 1948, ko je na takratni Slovenski gimnaziji v Kopru pričel delovati pevski zbor pod vodstvom Josipa Ostruške. Vodstvo zbora je po letu 1950 pa vse tja do 1958 nadaljeval Stanko Tavželj. Žal je z ustanovitvijo osemletne osnovne šole in posledičnim odhodom nižjegimnazijcev, zborovsko petje na gimnaziji zamrlo. Ponovno se je obudilo v šolskem letu 1969/70, ko je na Gimnaziji z Mirkom Slosarjem znova začel delovati. Leta 1982 so se gimnazijskemu zboru pridružili tudi pevci iz drugih šol in zato se je preimenoval v MeMPZ Srednjih šol Koper (kljub temu so jedro zbora še vedno predstavljali gimnazijci). Za Slosarjem so vodili Marko Vatovec, Sindija Šiško in Maja Cilenšek. Z ustanovitvijo Umetniške gimnazije v Kopru (leta 1999) je zbor ponovno obudil Ambrož Čopi. Za njim so ga vodili še Sindija Šiško, Andreja Tomažič Hrvatin, Sebastjan Vrhovnik in Andrej Makor. Z letošnjim letom pa ga je prevzela skladateljica Melani Popit. Zbor redno nastopa na šolskih prireditvah, zborovskih izmenjavah, samostojnih koncertih in tekmovanjih. Sodeloval je s fundacijo Sancta Cecilija iz Porteguara pri projektu Il sacro in musica ter s Komornim orkestrom Vladimir Lovec pri projektu Skok čez rob sveta – glasba Alda Kumarja.
APZ Univerze na Primorskem v zadnjem obdobju deluje kot ženska zasedba. Kljub nekaterim poskusom, da bi zasedbo obogatili z moškimi, to zaenkrat še ni izvedljivo. Zbor ima za seboj številne uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Svojo prepoznavnost si je zgradil z izvedbami številnih novitet mlade skladateljske generacije ter organizacijo mednarodnega koncertnega cikla ''Simfonic voices'' ter festivala Aegis carminis. Zbor je v 20. letih delovanja izdal deset zgoščenk. V zadnjem obdobju je zbor večkrat uspešno sodeloval s Camerato academico Koper in izvedel številna vokalno-instrumentalna dela, ki jih je posnel arhivsko. Nekatera so bila posneta tudi televizijsko in večkrat predvajana. Tudi tokratni, poslovilni koncert, želimo ovekovečiti s posnetkom in njegovo objavo v različnih medijih. Vrsto let je zbor vodil skladatelj in dirigent Ambrož Čopi, z letošnjo sezono pa zbor nadaljuje uspešno pot z dirigentko Majo Cilenšek in asistentko Barbaro Barač.
DPZ Glasbene šole Koper je skupina deklet, ki so začele skupaj prepevati že v otroškem oz. mladinskem zboru. Najstarejše pod vodstvom Maje Cilenšek poustvarjajo že več kot 15 let. Dekleta rada združijo ustvarjalne moči in skupaj oblikujejo nove umetniške svetove. Posebno pozornost zbor namenja izvedbam sodobne slovenske literature Zbor se ponaša s krstnimi izvedbami skladb priznanih slovenskih skladateljev, kot so Uroš Rojko, Ambrož Čopi, Bojan Glavina, Tadeja Vulc, Matej Bonin in Andrej Makor. Dekleta so se prvič predstavila na mednarodnem tekmovanju v Riminiju (2012, Italija) in dosegela 2. mesto. Istega leta se je zbor udeležil še mednarodnega tekmovanja »Varsovia Cantat« (2012, Poljska) in prejel 1. nagrado v kategoriji dekliških zborov. Odlične rezultate je zbor dosegel tudi na mednarodnem tekmovanju »Incanto Mediterraneo« v Milazzu (2015, Italija), na zborovskem tekmovanju »International Baltic Sea Choir Competition« (2017, Latvija), kjer se je uvrstil na 2. mesto ter na mednarodnem tekmovanju »Flanders« (2019, Belgija), kjer je osvojil 1. mesto v kategoriji ženskih zborov ter posebno priznanje za najboljše ocenjeni zbor celotnega tekmovanja. Zbor pomembno sooblikuje kulturno ponudbo na Slovenski obali (Bienale sodobne glasbe Koper, mednarodni zborovki festival Aegis carminis), večkrat pa je bil tudi gost zborovskih festivalov v Italiji in Avstriji.
Mešani pevski zbor Obala Koper združuje primorske pevke in pevce že od leta 1977. Skoraj 400 članov se je v tem času sprehodilo skozi vrste zbora Obala, s skupnim muziciranjem in ob poustvarjanju širokega zborovskega repertoarja različnih obdobij in skladateljev pa posegajo po najvišjih uvrstitvah na domačih, mednarodnih in tujih pevskih tekmovanjih. Primorska odprtost ohranja začetno energijo in zanos zbora, ki jim jo je vdahnil ustanovitelj in častni član društva ter prvi umetniški vodja Mirko Slosar – zbor je vodil kar 13 let. Njegovo delo so nadaljevali Walter Lo Nigro, Ambrož Čopi, Maja Cilenšek, Sebastjan Vrhovnik, od septembra 2017 pa zbor vodi uveljavljeni skladatelj in zborovodja Andrej Makor. Zbor se posveča ohranjanju visoke kakovosti zborovskega petja in širjenju zborovske kulture tudi z organizacijo Mednarodnega zborovskega festivala Koper, ki obogati kulturni prostor slovenske Istre vsaki dve leti. Že 13-krat je Obala Koper osvojila zlato plaketo na državnem zborovskem tekmovanju »Naša pesem«, pestra je tudi zbirka najvišjih uvrstitev iz tujine, med katerimi velja omeniti italijanski »Seghizzi« leta 2011, nizozemski »Tonen« 2006, nemško tekmovanje v Miltenbergu leta 2010, špansko Torreviejo iz leta 2013, Zlatno vilo iz BiH leta 2014, hrvaško prvo mesto iz Splita 2015 in Grand Prix iz italijanskega tekmovanja CorAmare 2019 in Rima 2022. Zbor Obala sooblikuje številne protokolarne občinske prireditve in državne slovesnosti, sodeluje z drugimi zbori in orkestri ter z naročili novitet aktivno vzpodbuja ustvarjanje slovenskih skladateljev. Na pragu 40. obletnice je zbor izdal dvojno zgoščenko z naslovom Sledi.
Program
Rossana Paliaga, muzikologinja
Predstavitev dela in življenja Pavleta Merkúja
MeMPZ Gimnazije Koper, dir. Melani Popit
Pavle Merkù (1927–2014), prir. GRE ALBA ŠË ČEZ BUŽICO (ljudska iz Bile, Rezija)
ČIČI NANA, MARIČICA (ljudska iz Bile, Rezija)
SONCE LJUBO (ponarodela)
APZ Univerze na Primorskem, dir. Maja Cilenšek in Barbara Barač*
Pavle Merkù (1927–2014), prir. ZELENI POLOG (ljudska iz Bile, Rezija) *
JEZUS IN AJDOVSKA DEKLICA (ljudska iz Križa pri Trstu)
Pavle Merkù (1927–2014) KOPRIVE (Tone Kuntner)
Pavle Merkù (1927–2014) FIORE LUNARE (Roberto Piumini)
iz zbirke Piumini da canto
Sopran: Ivana Jelaš
NELLl`ATTIMO CHE LIBERA, (Roberto Piumini)
iz zbirke Semi di suono
Sopran: Katarina Hrvatin, Kljunasta flavta: Eva Majcen
DPZ Glasbene šole Koper, dir. Maja Cilenšek
Pavle Merkù (1927–2014) UNA BOTTIGLIA (Roberto Piumini)
iz zbirke Semi di suono
Violina: Katja Dadič
SEMI DI SUONO (Roberto Piumini)
iz zbirke Semi di suono
JABOLKO (Marko Kravos)
MePZ Obala Koper, dir Andrej Makor
Pavle Merkù (1927–2014) QUATTRO CANZONETTE PROFANE (Roberto Dedenaro)
1. La terra
2. I Fuochi
Pavle Merkù (1927–2014), prir. JNJEN ČEUA JTI GNA' (ljudska iz Bile, Rezija)
Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uresničitvi projekta.
Hvala vsem za dar,
ki ga boste namenili za organizacijo cikla Simfonic voices.
