Glasba mladih - Novitete najmlajše skladateljske generacije

Programi

Krištof Strnad (1999)
GENESIS - 2022
za klavirski kvintet

Sofia Grassi (2002)
ZA SONČNIMI OKNI - 2022
za flavto, violončelo in basovski klarinet

Žiga Čopi (2002)
SUNFLOWER SEEDS - 2022
za godalni kvartet in fagot

Matej Kastelic (1994)
AGNUS DEI - 2022
za sopran, violončelo in klavir

Martin Vasle (2002)
DATE - 2022
za flavto, klarinet, harfo in godalni kvartet

***

Vid Ožbolt (2002)
TRI PESMI - 2022
za sopran in ansambel
1.Vetri v polju (Srečko Kosovel)
2.Jesenska pesem (Gregor Strniša)
3.Cesta samotnih (Srečko Kosovel)

Skladatelji o svojih skladbah

Genesis
Skladba opisuje razvoj našega planeta od velikega poka do eksponentnega čudesa, ki mu pravimo sedanjost. Eksponentnost, ki se kot za šalo poigrava s proporcionalnimi slikami človeškega uma, nam ustvarja iluzijo časa. Človek začne verjeti, ko mu kaplja nevednosti zabriše sliko preteklosti in si lahko ustvari plastično podobo sedanjosti. Kleopatra je vladala egipčanskemu kraljestvu nekaj desetletij pred našim štetjem, a je časovno bližje izumu prvega iPhone-a kot izgradnji prve piramide. Človek, ki hodi po našem planetu že dva milijona let, je s presenetljivo močjo svojega uma ustvaril današnji svet šele v zadnjih 100 letih tega osončja.

Po smislu eksponentnega razvoja je narejen tudi Genesis in sestoji iz treh delov: A – The Creation (Stvarjenje), ki ga delimo na veliki pok in preko prve celice v juhi na Zemlji nastanek večceličnih organizmov; B – The Ground (Površje), opisuje rast gora iz morja in nastanek življenja na kopnem; C – The Human (Človek) pa opisuje razvoj človeka v sožitju z Zemljo do danes. Skladba se simbolično konča s korono/firmato na pavzi, ki pooseblja današnje stagnirajoče razmere človeštva.

Za sončnimi okni
Skladba je zelo osebna pripoved, ki je nastajala med dolgim procesom samoopazovanja in spremljanja lastnih občutij, ki jih skladateljica pogosto doživlja. Skozi skladbo pripoveduje o svojih doživetjih in se, kot nakazuje v zaključku skladbe, želi sprijazniti z dejstvom, da se bodo nekatera čustva redno vračala nazaj in ostala del nje. Skladba je bila napisana v stanovanju z velikimi okni, skozi katera je močno sijalo sonce, med zidovi pa se je življenje odvijalo po svoje, nezaznamovano z dogajanjem v zunanjosti. Kontrapunktno gibanje, ki jo navdušuje iz stare glasbe, v skladbi predstavlja stalnost občutkov, ki se, kot neskončna težka melodija, na videz nikoli ne končajo.

Sunflower Seeds
Vse od dolžine skladbe, količine zaigranih tonov in konkretne postavitve inštrumentalistov izhaja iz matematičnih vrednosti lika brez oglišč ter načel zlatega reza. Skladba se začne z enim samim tonom, ki se postopoma širi v oktavah. Po natanko 137,5 dobah, kar predstavlja zlati rez 360 stopinj, se prvič pojavi drugi ton v poltonskem razmerju od prvega. Zaradi omejene količine tonov zvočno pestrost ohranjajo tri različne tehnike pizzicata (tapkanje, običajni pizzicato ter bartok pizzicato), igrani alikvotni toni in razni glissandi, ki z dinamično in tonsko raznolikostjo polnijo zvočni prostor. Naslov “Sunflower Seeds” (sončnična semena) izhaja iz principa zlatega reza kroga v naravi: če na vsakih 137.5 stopinj v krogu postavimo seme sončnice, se z drugimi v nizu nikoli ne sklene, kar v končni fazi formira sončnični cvet, iz katerega izhaja celoten koncept skladbe.

Agnus Dei
Skladba Agnus Dei je z uporabo minimalistične izbire ritmičnih in melodičnih sredstev oblikovana v neskončni tok četrtinskega gibanja. Gre za nizanje vzpenjajočih in padajočih pettonskih postopov. Klavir s svojim akcentiranim zvenom ustvarja podlago, violončelo in glas pa preko dialogov in dolgih legatov dopolnita pripoved besedila. Glede na strukturo in dolžino bi se skladba lahko ponavljala v neskončnost, zaključi pa se z zadnjo mislijo Dona nobis pacem, ki lahko nastopi že v tretji ponovitvi priprošnje Agnus Dei, lahko pa je teh ponovitev več.

Date
Skladba Date (Zmenek) je nastala v maju 2022. Skladatelj je prvič napisal skladbo za večjo zasedbo, izbral jo je po zgledu Ravelove kompozicije Introdukcija in allegro, ki mu je omogočila poigravanje s široko paleto harmonij. Z njo je poskusil pričarati kar se da romantično vzdušje. Skladbo sestavljata dva programska stavka – Dinner (večerja) in Dance (ples).

Tri pesmi
Cikel treh pesmih je napisal v sklopu raziskovanja samospeva in solističnega človeškega glasu. Trije daljši samospevi združujejo besedila Srečka Kosovela in Gregorja Strniše in se povezujejo v eno misel in popotovanje, med katerim skladatelj z uporabo raznovrstnih tehnik, sredstev in instrumentov prikazuje vzdušja in pomen zapisanih besed. Pesmi vključujejo veliko instrumentalnih vložkov, ki besedilu dajo še globlji, intimnejši pomen.

O skladateljih

	Krištof Strnad (1999) je skladatelj iz Brežic. Klavirja in petja se je učil na Glasbeni šoli Brežice, po končani gimnaziji pa se je odločil za študij glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po dveh letih se je prepisal na smer Kompozicija, kjer komponira v razredu prof. Janija Goloba. V njegovem repertoarju je največ zborovskih skladb. Je član MePZ Viva Brežice, ki redno izvaja njegova dela, prav tako pa sodeluje s priznanimi dirigenti in uveljavljenimi mladimi skladatelji. Maja 2021 je zmagal na natečaju Prleška suita s skladbo Na nebu zvezde sevajo, oktobra istega leta pa je bil (skupaj s Simono Rožman Strnad) idejni vodja projekta Izven okvirja, kjer je skupaj s Klaro Mlakar in Matejem Kastelicem upodobil staroslovanska božanstva za mešani zbor in folklorno skupino. Ukvarja se tudi z zborovskim dirigiranjem, v letošnji jeseni bo prevzel vodenje MePZ Brežice.
	Sofia Grassi (2002) se je s sedmimi leti začela učiti violončelo na Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje pri prof. Aleksandri Čano Muharemović in po osmih letih šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Milana Hudnika. Trenutno študira na Univerzi umetnosti (UDK) v Berlinu v razredu prof. Hannah Suhyong Eichberg. V času šolanja na Konservatoriju se je kot solistka in kot članica komornih skupin (Camerata Laibach, Godalni kvartet KGBL) z uspehom udeleževala državnih in mednarodnih tekmovanj, zdaj pa svoj čas raje posveča igranju v komornih zasedbah, skladanju in širjenju svojega znanja na raznih glasbenih področjih, kot so klavir, teorija in dirigiranje. Na letošnjem projektu Glasbe mladih debitira kot skladateljica.
	Žiga Čopi (2002) vseskozi preseneča s svojo vsestranskostjo in ustvarjalnostjo. Njegov nemiren duh in želja po raziskovanju ga vodijo v različne projekte, kjer si širi obzorja. S štirimi leti se je vpisal v GŠ Koper, najprej na violino, kasneje pa še na kitaro. Učil se je tudi kontrabas, na gimnaziji Koper pa je njegov glavni instrument postala kitara. Ustvarjal je tudi na področju popularne glasbe v duu Rospik. V želji po nastopanju in sodelovanju pri mednarodnih pevskih projektih se je pridružil APZ Univerze na Primorskem in Komornemu zboru KGBL, spoznavanje zmožnosti glasu in sodelovanje z mlado skladateljsko generacijo pa sta ga vodila do lastnega ustvarjanja na tem področju. Trenutno obiskuje 1. letnik kompozicije na Akademiji za glasbo Ljubljana, njegov mentor je prof. Uroš Rojko. Sodi med najperspektivnejše mlade pevce, kar dokazujejo nagrade na številnih tekmovanjih.
	Matej Kastelic (1994) je glasbeno izobraževanje začel s poukom klavirja, kasneje pa je obiskoval KGBL - glasbeni stavek v razredu Črta Sojarja Voglarja, klavir pri Maji Faganel in petje pri Janku Volčanšku. Je prejemnik Škerjančeve nagrade. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani obiskuje magistrski študij kompozicije v razredu prof. Uroša Rojka. Za svoja dela je prejel nagrade natečajev APZ Tone Tomšič, APZ Maribor, OBALA Koper, APZ UP, Komornega zbora AG, z gledališko glasbo je sodeloval na festivalu Borštnikovo srečanje. Njegova dela so izvajali tudi Komorni zbor KGBL in Zbor Slovenske filharmonije, State Choir Latvia, Taipei Philharmonic Chamber Choir in Zbor HRT. Trenutno na nižji glasbeni šoli KGBL poučuje in je korepetitor baleta in sodobnega plesa.
	Martin Vasle (2002) je začel s sedmimi leti igrati kitaro na OE KGBL v razredu prof. Eve Hren Fras, leta 2017 pa je šolanje kitare nadaljeval na srednji stopnji KGBL v razredu prof. Igorja Sajeta. Kot komorni glasbenik je sodeloval v kitarskem duu in osvojil več nagrad, med drugim tudi priznanje za lastno skladbo. Na tekmovanju IMMCC v Mariboru je osvojil štiri zlate plakete iz teoretskega znanja. Od leta 2018 prepeva v Komornem zboru KGBL in Vokalni skupini Ivana Cankarja. V času srednje šole se je začel ukvarjati s pisanjem skladb in je od lanskega oktobra študent kompozicije na Akademiji za glasbo Ljubljana v razredu prof. Marka Mihevca. V zadnjih letih je napisal več skladb predvsem za različne vokalne in kitarske sestave.
	Vid Ožbolt (2002) je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Kočevje, najprej z violončelom, kasneje pa še s klavirjem. Vpisal se je na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je lani z violončelom tudi maturiral v razredu prof. Sanje Repše. Je študent kompozicije na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer študira pri prof. Reinhardu Feblu. Ustvarja predvsem instrumentalno in vokalno-instrumentalno glasbo, komorna in ansambelska dela ter samospeve. Njegova dela so izvajana ob različnih priložnostih, naj izpostavimo najodmevnejše: koncerti Glasba mladih, v ljubljanski Operi, avtorski večer Glasbene mladine ljubljanske v Cankarjevem domu in oddaja Nove glasbene generacije na radiu ARS, v kateri je bil s svojo glasbo predstavljen kot obetaven skladatelj. Je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.

O izvajalcih

An Černe	Tadeja Mak	Eva Fritz	Sara Bajc	Neža Tovšak
Maja Triler	Timotej Willewaldt	Laura de Wolff	Manca Kosmač	Sofia Grassi

An Černe (2002) je pri devetih letih začel obiskovati glasbeno šolo v Sežani pri prof. Mariji Maretić-Hiršter. Izobraževanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Milene Lipovšek, njegovi mentorici sta bili tudi prof. Irena Kavčič in prof. Irena Rovtar. Trenutno študira na Akademiji za glasbo Hanns Eisler v Berlinu, pod mentorstvom prof. Benoita Fromangerja. V prostem času se posveča ljudski glasbi, s poudarkom na tradicionalnem romunskem violinskem repertoarju. Sodeloval je na delavnicah "Godalkanje", kjer je spoznaval različne glasbene zvrsti, je član skupine Terrafolk, s katero so nastopali po Evropi. Sodeloval je s priznanimi glasbeniki, kot so Vlatko Stefanovski, Luka Šulič, Bojan Cvetrežnik, Marko Hatlak, Jean-Christophe Gairard in drugi. Je tudi vodja delavnic improvizacije za otroke v glasbenih šolah.

Klarinetistka Tadeja Malc (2002) je svoje glasbeno izobraževanje začela v Glasbeni šoli Cerknica pri prof. Jerneju Šmalcu. Po sedmih letih je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Andreja Zupana, od oktobra 2021 pa študira na Kraljevem konservatoriju v Bruslju v razredu prof. Benjamina Dieltjensa. V času šolanja se je udeleževala tekmovanj na državni in mednarodni ravni, redno se izpopolnjuje na seminarjih pri priznanih profesorjih klarineta, kot so Shirely Brill, Philippe Cuper, Calogero Palermo, Andreas Schablas itn. Je članica Godbe Cerknica, ki v zadnjih letih deluje na najvišji državni ravni amaterskih orkestrov in godb, v času študija pa redno sodeluje v različnih simfoničnih in pihalnih orkestrih ter komornih zasedbah doma in v tujini.

Eva Fritz (1999) je osnovno in srednjo šolo obiskovala v Krškem, na tamkajšnji glasbeni šoli pa tudi pridobila glasbeno izobrazbo pri profesorju fagota Dejanu Učakarju. V času šolanja se je udeležila državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih je dosegla 1. nagrade in zlata priznanja, trikrat pa je dosegla tudi maksimalno število točk. Nastopala je tudi kot solist z orkestrom: z Zagrebško filharmonijo, Simfoničnim Orkestrom GŠ Krško in Pihalnim orkestrom Krško. Leta 2018 je uspešno opravila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri profesorju Žarku Perišiću. V času študija redno sodeluje v različnih amaterskih in profesionalnih komornih in orkestralnih zasedbah doma in v tujini.

Harfistka Sara Bajc (2002) je svoje glasbeno izobraževanje začela s sedmimi leti na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Anji Gaberc, pri kateri se je izpopolnjevala tudi na srednji šoli KGBL. Oktobra 2021 je pričela s študijem na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu prof. Stephena Fitzpatricka. Med njene uspehe se šteje absolutno 1. mesto na tekmovanju Diapason d’Oro  v Italiji, zlata plaketa in 2.nagrada na državnem tekmovanju TEMSIG 2018 ter 3.nagrada in nagrada za najboljšo izvedbo obvezne skladbe na tekmovanju TEMSIG 2021.  Nastopila je v sklopu koncertov Glasbene mladine ljubljanske v ljubljanski Operi, na poletnem recitalu v Brežicah, leta 2020 pa kot solistka s simfoničnim orkestrom KGBL na podelitvi Škerjančevih nagrad.

Neža Tovšak (2002), pianistka iz Mislinje, je glasbeno pot pričela na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri prof. Manji Gošnik Vovk. V devetem razredu osnovne šole se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred prof. Sijavuša Gadžijeva, katerega je lani skupaj z Gimnazijo Slovenj Gradec uspešno zaključila. Svoje izobraževanje nadaljuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Rubena Dalibaltayana. Med svojo umetniško potjo se je udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, na katerih je bila prejemnica petih zlatih plaket, med njimi trikrat absolutnega prvega mesta, treh srebrnih in ene bronaste. Sodelovala je na mnogih zamenjavah  in opravila avdicijo za solistko igranja z orkestrom Konservatorija. Sodeluje v različnih komornih zasedbah z instrumentalisti in pevci, s katerimi izvajajo številne koncerte in snemanja, izobraževala pa se je že pri mnogih svetovno priznanih pianistih.

Maja Triler (1995) je že kot otrok oboževala petje in gledališče in se je svoji ljubezni kasneje izpopolnjevala na SVŠGL Ljubljana dramsko-gledališka smer in Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, smer klasično petje v razredu prof. Mateje Arnež Volčanšek. Po končani gimnaziji je pričela s študijem klasičnega petja (Konzertfach) na MDW – Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost Dunaj. Študirala je v razredih prof. Rainerja Trosta in prof. Judith Kopecky. Med študijem je organizirala samostojne koncerte in večere samospevov v Sloveniji in matineje v tujini, pela Papageno v Čarobni piščali in Despino v Cosi fan tutte v Schlosstheatru Schönbrunn, hkrati pa začela študirati pevsko pedagogiko. Diplomirala je z odliko in opravila sprejemni preizkus za magistrski študij Vocal performance na MDW, kjer trenutno študira v razredu KS Daniele Fally.

Timotej Willewaldt (2002) je svoje glasbeno izobraževanje začel na Glasbeni šoli Jesenice pri prof. Nataliji Šimunović, po sedmih letih pa nadaljeval na KGBL pri prof. Tatjani Špragar. Letos je zaključil 1. letnik dodiplomskega študija na Univerzi za umetnost v Gradcu pri prof. Anke Schittenhelm. Kot solist in član komornih skupin je nastopil na mnogih državnih in mednarodnih tekmovanjih ter posegal po najvišjih mestih, prejel je tudi Škerjančevo nagrado KGBL. Deluje kot član komornega godalnega orkestra Camerata Laibach, skupaj z vrstniki pa redno ustvarja v različnih priložnostnih komornih sestavih. V zadnjih letih plodovito sodeluje z mlado skladateljsko generacijo in redno izvaja nova dela v okviru KGBL, Glasbene mladine ljubljanske in KD Sotočje. Uveljavlja se kot organizator, že več let v domači občini prireja koncerte vseh svojih skupin, zaslužen je za soorganiziranje projekta Glasba mladih in je ustanovitelj Slovenskega mladega abonmaja, ki poteka v Radovljici od leta 2022. Je varovanec fundacije Gallus.

Laura de Wolff (2002) je violino začela igrati s sedmimi leti pri prof. Dragani Pajanović v Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Gorjanu Košuti, pri katerem zdaj tudi študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani.  V času šolanja se je udeležila mnogih državnih in mednarodnih tekmovanj. Med drugim je dosegla prvo mesto na tekmovanjih Leon Pfeiffer (2016), Svirel (2017) in Ars Nova Trieste (2019) in zlato (2018) ter srebrno (2021) plaketo na TEMSIG-u. Delovala je tudi v različnih komornih zasedbah, med drugim v Camerata Laibach, Godalni kvartet KGBL in Godalni kvartet Opifex. 

Manca Kosmač (2002) se je s šestimi leti začela učiti igranja violine na glasbeni šoli OE KGBL Ljubljana v razredu prof. Polone Češarek, nadaljevala pa na srednji stopnji Konservatorija pri prof. Janezu Podlesku. Kot violinistka in komorna glasbenica se je v času šolanja udeleževala državnih in mednarodnih tekmovanj. Na tekmovanju TEMSIG je s klavirskim triom pod mentorstvom prof. Andreje Kosmač dosegla zlato nagrado (2017), srebrno nagrado v kategoriji violina (2018 in 2021), kot violistka pa je z godalnim kvartetom KGBL pod mentorstvom prof. Slavena Kulenovića dosegla drugo mesto in zlato plaketo. Kot violistka je članica komornega godalnega orkestra Camerata Laibach. Oktobra 2021 je pričela s študijem viole na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Maje Rome. 

Sofia Grassi (2002) se je s sedmimi leti začela učiti violončelo na Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje pri prof. Aleksandri Čano Muharemović in po osmih letih šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Milana Hudnika. Trenutno študira na Univerzi umetnosti (UDK) v Berlinu v razredu prof. Hannah Suhyong Eichberg. V času šolanja na Konservatoriju se je kot solistka in kot članica komornih skupin (Camerata Laibach, Godalni kvartet KGBL) z uspehom udeleževala državnih in mednarodnih tekmovanj, zdaj pa svoj čas raje posveča igranju v komornih zasedbah, skladanju in širjenju svojega znanja na raznih glasbenih področjih, kot so klavir, teorija in dirigiranje. Na letošnjem projektu Glasbe mladih debitira kot skladateljica.