Koncert SIMFONIC VOICES

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki deluje od leta 2004 pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem, vstopa v novo leto z izbranimi koncerti vrhunskih zasedb. Na prvem koncertu, v nedeljo, 20. marca 2022, ob 18. uri, se bosta v okviru mednarodnega koncertnega cikla SIMFONIC VOICES v protokolarno-prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru prestavili dve zasedbi s projektoma, ki sta vidno zaznamovala slovenski kulturni prostor v preteklem letu.

Projekt IZVEN OKVIRJA

Mešani pevski zbor Viva Brežice je svoj projekt oblikoval v sodelovanju s folklorno skupino KUD Oton Župančič Artiče in ga zasnoval kot zborovsko-plesno doživetje, katerega so oblikovale tri novitete mladih skladateljev Klare Mlakar, Mateja Kastelica in Krištofa Strnada. S koncertnim programom so tako stopili na polje mističnega, neznanega, tudi tabuiziranega, na polje božanskosti naših prednikov ter se s petjem in plesom »poklonili« trem starodavnim božanstvom: Pramateri Luni, Morani in Vesni. Glasbeno spremljavo na različnih ljudskih glasbilih bodo prispevali skladatelji sami, plesno kuliso pa so v črno-beli preobleki, ki simbolizira boj med dobrim in zlim, med svetlobo in temo, nebeškim in tuzemskim mojstrsko postavili odlični folklorniki KUD Oton Župančič Artiče. Odrsko postavitev pa je prispevala Anja Cizel.

Projekt TA CITIRA

APZ Univerze na Primorskem se predstavlja z avtorskim projektom skladatelja in jazz violinista Marijana Dovića, ki je priredil ljudske pesmi širše primorske za zbor in godalni đžezovski kvartet. Po vsebini prevladujejo ljubezenske – od lahkotno humornih do žalostnih, celo tragičnih. Njihove melodije v priredbah skladatelj reinterpretira na podlagi džezovske harmonije, ritmično komponento pa poudarja z vpeljavo ritmov in razpoloženj različnih svetovnih tradicij (swing, latin, afro). Kljub izrazitim avtorskim posegom v ljudsko materijo je Dović ohranil izvorno sporočilo in notranji značaj posameznih pesmi. Nekaj jih je priredil a capella, večino pa za izvajanje ob spremljavi. Pri projektu sodeluje Slovenski improvizacijski godalni kvartet, ki ga sestavljajo izjemni džezovski glasbeniki Matija Krečič, Marijan Dović - violina, Peter Ugrin - viola, Kristijan Krajnčan - violončelo. Kvartet v glasbo vnaša svežino improvizacije – s tem pa v klasični zvok večglasnega zbora vrača nekaj tiste izvorne energije, ki so jo od nekdaj imeli ljudski godci.

Vstop na koncert je prost!

O PROGRAMU IN IZVAJALCIH

MEŠANI PEVSKI ZBOR VIVA BREŽICE in  FOLKLORNA SKUPINA KUD OTON ZUPANČIČ ARTIČE

vodja folklorne skupine Gregor Tuljak, koreografija: Anja Cizel
Klara Mlakar, jezični boben / Matej Kastelic, zvončki, tolkala / Krištof Strnad, šamanski boben
Timotej Willewaldt, violina / Laura de Wolff, violina / Patricija Malovrh Mlačnik, viola
dirigentka Simona Rožman Strnad

Klara Mlakar (1999) / Meta Pračak, staroslovanski obredni zagovor
PRAMATI LUNA

Skladba Pramati Luna opisuje na nebu plavajočo Luno, ki v starosadilski oz. materopravni dobi predstavlja podobo suhe zemlje na praveškem morju. Pramati Luna je rodila sinova dvojčka - starejšega Dobrega praočeta - Svetli mesec - in pa mlajšega Hudobnega praočeta - Temni mesec. Bratovo neskladje se na nebu rezultira kot menjavanje mlaja in ščipa. Skladba na eni strani tako uprizarja subtilnost, mistiko in ženstvenost Lune; na drugi strani pa povsem ruralno in prvinsko človeško čaščenje. Besedilo skladbe je sestavljeno iz pesmi avtorice Mete Pračak, ki je bilo napisano prav za to priložnost, in iz staroslovanskega ritualnega zagovora čaščenja nebeških teles.

Matej Kastelic (1994) / Matej Kastelic, Dante Alighieri
MORANA

Morana, Marena, Morena, Maržena, Tmora, Zmora, Trutamora - so v preteklosti naši predniki širom Evrope imenovali staroslovansko boginjo smrti, zime in teme. Morano so si predstavljali kot visoko žensko, ki je lahko spreminjala obliko. Prikazovala se je v sanjah, pred smrtjo, povezovali so jo z mrazom, nevihto, strelo, ljudje pa so jo častili tudi kot dobro boginjo, saj je jeseni prinesla hlad in vodo, s tem pa zemljo pripravila na novo pomlad. Belus, Belenus, Belbog, Belibog, Belobog, Belinus - so različna poimenovanja boga svetlobe in dneva, ki pa velja za čisto nasprotje Moranine teme. Staroslovanskemu ljudstvu je bilo v izziv uravnavati obe božanstvi v pravo ravnovesje. Ko je bila npr. suša, so prosili Belina, naj pride Morana in prinese dež ali obratno.

Krištof Strnad (1999) / Stane Bračko, belokranjska ljudska besedila
VESNA; BOGINJA POMLADI

Celotna skladba deluje kot spoj nebeškega in zemeljskega. Ženski zbor predstavlja nebeškost (Vesno) in moški zbor zemeljskost (ljudstvo). Skladbo si lahko predstavljamo kot obred. Začne se s prebujanjem pomladi in prošnjo ljudstva za dobro leto. Sledi ponazoritev rodovitnosti obeh svetov in hkrati združitev le teh, z viškom, ko se prikaže ljudstvu boginja Vesna. V sklepnem delu se prepustimo slavju in veselju ob ognju v posvečenje tej boginji. Vesna nato skozi ogenj in iskre odpotuje nazaj v nebeški svet, nam neviden, med zvezde.

Skladatelji (z leve proti desni): Matej Kastelic, Klara Mlakar, Krištof Strnad

Mešani pevski zbor Viva Brežice je bil ustanovljen jeseni leta 1992 na pobudo Simone Rožman Strnad. V novo zborovsko zasedbo je povabila glasbene znance iz domačega kraja in okolice in že na samem začetku ustvarjalne poti so vnesli svežino v sicer bogato zborovsko tradicijo Posavja. Zbor se je skozi svoje ustvarjanje ves čas izpopolnjeval, svojo kakovost pa izkazoval na različnih tekmovanjih. Od prvega nastopa na mednarodnem tekmovanju leta 1996 v Rivi del Garda, so sledila tekmovanja v Litvi (Klaipeda, 2005), Grčiji (Preveza, 2007), Italiji (Rimini, 2009), Tajski (Pattaya, 2013), Španiji (Cantonigròs,Vic, 2016) in Estoniji (16th Tallinn International Choral Festival).  Najvidnejši uspehi s tekmovanj so zlato priznanje in nagrada za najboljši mešani zbor na tekmovanju v Klaipedi, zlata medalja s tekmovanja v grški Prevezi, 3 zlate diplome z več kot 96 točkami, 1. mesto v kategoriji mešanih zborov in 2. mesto v kategoriji jazz-gospel-spiritual na Tajskem, 4. mesto v kategoriji mešanih zborov s posebno nagrado tekmovanja na tekmovanju Cantonigròs v Španiji in dve drugi nagradi na 16th Tallinn International Choral Festival v kategoriji mešani zbori in kategoriji ljudske glasbe. Poleg tujih tekmovanj pa se je zbor že osemkrat udeležil zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru in bil sedemkrat prejemnik srebrnega priznanja. Zaradi svoje kakovosti so bili povabljeni k sodelovanju pri različnih projektih, odmevnejši pa so sodelovanje na VII. Evropskih dnevih glasbene mladine v švicarskem Bernu (2002), koncert na Festivalu stare glasbe Seviqc Brežice z baročnim orkestrom Orchestra Barrocco di Bologna (2006), izvedba Orffove kantate Carmina Burana s Simfoničnim orkestrom iz Potsdama, med vsemi projekti pa najbolj izstopa sodelovanje v koncertnem spektaklu Simfonije tisočev Gustava Mahlerja pod taktirko znamenitega dirigenta Valerija Gergijeva v Ljubljani in Zagrebu. Zadnjih 6 let je zaznamovanih z lastnimi velikimi projekti, ki prinašajo inovativen pristop k zborovskemu ustvarjanju. Med njimi izstopa vokalno-inštrumentalni projekt Vse teče, ki ga je zbor izvedel ob svoji 25-letnici, z avtorsko glasbo 4 skladateljev (Makor, Predanič, Bec, Močnik); in zadnji z naslovom Izven okvirja. Zbor je izdal pet zgoščenk, veliko pozornosti pa posveča naročanju in izvajanju novitet avtorskih skladb in priredb za zbor priznanih slovenskih skladateljev.

Simona Rožman Strnad je diplomirala na oddelku glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti Maribor iz zborovskega dirigiranja. Od leta 1998 je zaposlena kot vodja območne izpostave Brežice pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, 2013 pa je soustanovila tudi Mešani mladinski zbor Gimnazije Brežice, ki ga vodi tudi danes. Udeležila se je mnogih seminarjev in delavnic za zborovske dirigente, ki so jih vodili priznani strokovnjaki kot so Karmina Šilec, Andraž Hauptman, Gabor Hollerung, Gert Frischmuth, Garry Graden, …). Na 6. mednarodnem zborovskem tekmovanju "In canto sul Garda" 2001 v Rivi del Garda je prejela nagrado/štipendijo za najboljšega mladega zborovodjo tekmovanja. V letu 2021 je bila članica Mednarodne glasbene komisije za Festival Europa Cantat 2021. Z mešanim pevskim zborom Viva koncertira po Sloveniji in tujini ter se udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Dosežki posameznih tekmovanj izkazujejo posebna priznanja za sestavo in izbiro tekmovalnega sporeda, muzikalnost in interpretacijo. Zadnje tekmovalno priznanje je zabeleženo v letu 2019, kjer je z Mešanim pevskim zborom Viva dosegla dve drugi nagradi na 16th Tallinn International Choral Festival 2019. Simona Rožman Strnad je prejemnica plakete Občine Brežice za dosežke z Mešanim pevskim zborom Viva in za razvoj zborovskega poustvarjanja med mladimi (2005), srebrnega in zlatega odličja Zveze kulturnih društev Brežice (2007, 2017) in dobitnica najvišjega priznanja Občine Brežice – oktobrske nagrade (2012) za  izjemen prispevek pri razvoju zborovske glasbe v občini Brežice in širše.

APZ UNIVERZE NA PRIMORSKEM in SLOVENSKI IMPROVIZACIJSKI GODALNI KVARTET

Matija Krečič, violina / Marijan Dović, violina, kitara
Peter Ugrin, viola / Kristijan Krajnčan, violončelo
dirigent Ambrož Čopi

Marijan Dović (1974), prir.
DEJTE, KAR JI GRE (slovenska ljudska iz Istre)
DOLINCE, POVIŠAJTE SE (slovenska ljudska z Notranjske)
DEKLE JE PO VODO ŠLA (slovenska ljudska)
solistka: Andreja Hrvatin, sopran
PETELINČEK JE ZAPIEU (slovenska ljudska iz Beneške Slovenije)
TA CÏTIRÄ KAFÖLOWÄ (slovenska ljudska iz Rezije)
PA LIPA MA MI DI / TA FJORENCEWA (slovenska ljudska iz Rezije)
MUOJ OČA IMA KONJČA DVA (slovenska ljudska iz Beneške Slovenije)    

»Ljudska glasbena dediščina širše Primorske mi je pri srcu že od nekdaj. Pred leti smo marsikatero istrsko zaigrali s String.si Vlada Batiste, knjiga Julijana Strajnarja pa me je nekoč tako navdušila, da sem se odpravil na potep po Reziji, skrivnostni dolini, kjer še danes odmevajo nalezljivi zvoki cítire (violine) in bunkule (basa). Zato me je Ambrož Čopi konec leta 2019 med prijetnimi kavarniškimi debatami ob Ljubljanici zlahka navdušil za album s priredbami primorskih ljudskih. Prečesal sem množico zapisanih besedil in melodij od Istre, Tržaškega, Goriškega in Benečije vse do Rezije, izbral tiste, ki so se me iz tega ali onega razloga dotaknile – včasih tudi s hudomušnostjo – in se v začetku leta 2020 lotil komponiranja albuma. V negotovih razmerah, pretresenih od epidemije, je približno v letu dni nastal album, naslovljen po zadnji pesmi – Ta cítira, v kateri se moč ljubezni sreča z močjo glasbe. (M. Dović)

Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem (APZ UP) deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) vse od ustanovitve leta 2004. V njem poje približno petintrideset študentk in študentov Univerze na Primorskem (UP) ter drugih zborovskih zanesenjakov. Njegov umetniški vodja in dirigent je Ambrož Čopi, pri delu pa mu pomaga asistentka dirigenta Andreja Tomažič Hrvatin. Zbor posega v vse glasbene zvrsti in stile od renesanse do današnjih dni. Z naročanjem in izvedbami novih skladb nenehno spodbuja k nastajanju novih dosežkov na vokalnem področju in bogati nacionalno zakladnico vokalne glasbe. V osemnajstih letih delovanja se je izkazal kot pomemben kulturni ambasador Univerze na Primorskem in Slovenije ter promotor nove umetnosti na koncertih in kar devetih zgoščenkah, ki pričajo o vsebinski izjemnosti projektov APZ UP. APZ UP redno koncertira po Sloveniji in v tujini. Kvaliteto je dokazal s petimi zlatimi priznanji na domačem tekmovanju Naša pesem in najvišjimi uvrstitvami na tujih tekmovanjih – Krakov (2017), Paralia (2016), Herceg Novi (2015), Derry (2014), Istanbul (2014), Prijedor (2013), Milazzo (2013), Split (2012), Vilna (2012), Ohrid (2011), Cantonigròs (2011), Varna (2008), Prèveza (2006). Kot finalist je leta 2009 nastopil na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope v zborovskem petju v Toursu. Za izjemne uspehe je zboru Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije leta 2010 podelilo naziv status društva v javnem interesu, JSKD RS pa leta 2016 Gallusovo plaketo.

Skladatelj, dirigent, glasbeni pedagog in neutrudni organizator Ambrož Čopi s svojo ustvarjalnostjo navdušuje številne izvajalce ter poslušalce po Evropi in drugih celinah, z umetniško strastjo in predanostjo glasbi pa navdihuje mlade glasbenike ter jih z nalezljivo vnemo spodbuja h kreativnemu delu. S svojo zagnano vsestransko dejavnostjo je postal ena največjih avtoritet na področju slovenske zborovske glasbe, številne izvedbe domačih in tujih zborov pa dokazujejo, da sodi med najvidnejše slovenske skladatelje vokalne glasbe. Njegova dela so v vrhunskih izvedbah zazvenela na različnih koncih sveta: v skoraj vseh evropskih državah ter v obeh Amerikah in Aziji. Kot skladatelj se je v Sloveniji predstavil že na petih avtorskih večerih in na štirih ploščah, od katerih sta zadnji dve posvečeni projektoma Sanjam in Praeparate corda vestra. S slednjim je Čopi izrazil tudi svoj izvajalski kredo kot zborovodja, ki ima za seboj zelo bogat poustvarjalni opus. Svojo umetniško moč je kot dirigent šestih zborov okronal s šestnajstimi zlatimi plaketami z državnih tekmovanj ter šestindvajsetimi prvimi mesti in več zlatimi priznanji z mednarodnih tekmovanj v tujini. Je prejemnik najvišjih nacionalnih priznanj: Nagrade prešernovega sklada in Gallusove plakete. Kot predavatelj  in član žirij je redno vabljen na različne mednarodne zborovske dogodke.

Slovenski improvizacijski godalni kvartet je v slovenskem prostoru edinstvena zasedba. Njegovi člani izhajajo iz različnih glasbenih tradicij – povezujejo pa jih obvladovanje tehnik improvizacije v različnih žanrih (od folka in glasbe svetov do jazza), inventivna perkusivna raba godal ter iskreno veselje do ritmičnega »groova«. Zasedba je sestavljena tako, da lahko iz delikatne precioznosti klasičnega godalnega kvarteta brezšivno preskoči v energično, ritmično eksaktno igranje, v ritme swinga, sambe ali afra ... iz improviziranih, lebdečih uvodov, odigranih »sul ponticello«, gladko zdrsne v eruptivni, surovi »štrih« ljudske godbe, na primer rezijanske. Predvsem pa je to bend, ki diha sproščeno – ker pušča prostor improvizaciji.